DIABETES IN SRCE

Srčno žilne bolezni

Srčno žilne bolezni so vodilni vzrok smrti na svetu. Veliko ogroženost sladkornih bolnikov za bolezni srca in ožilja, vključno s srčnim infarktom je dokazala mednarodna študija EuroAspire.

Kaj je srčni infarkt?

Srčni (miokardni) infarkt nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza, oz. nalaganje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnem ostenju se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi.

Ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi, začne prizadeti čutiti utrujenost ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti (angina pektoris).

Do srčnega infarkta pride nenadoma, med dejavniki tveganja pa je poleg ateroskeroze in zvišanega krvnega tlaka tudi diabetes. Maščobna obloga poči in skupaj s krvjo tvori krvni strdek. V predelu srca, v katerem krvni strdek prekine dotok arterijske krvi, pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter do kopičenja presnovkov. Ta pojav imenujemo ishemija. Če je ishemija dovolj huda in dolgotrajna, srčna mišica odmre, kar imenujemo srčni infarkt.

Kdo je ogrožen za srčni infarkt?

V Sloveniji doživi srčni infarkt okoli 3500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom. Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je večja pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak, povečane maščobe v krvi (holesterol), sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja, razen na dedno nagnjenost.

Kako prepoznate srčni infarkt?

Značilna je pekoča bolečina v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa. Pogosto se izza prsnice širi v vrat, v eno roko (ponavadi levo) ali v obe roki ali v žličko. Bolečini se lahko pridružijo slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja.

Pri manj kot 20 % bolnikov je bolečina neznačilna ali je celo ni. Gre za predvsem starejše bolnike, pogosta pa je odsotnost bolečine tudi pri sladkornih bolnikih.

Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav.

Kako je treba ravnati ob srčnem infarktu?

Če se pojavijo prej omenjene težave in bolečina v mirovanju v nekaj minutah ne popusti, je treba poklicati reševalce (112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva. Vzame naj 500 mg acetilsalicilne kisline. Svojci naj med čakanjem pripravijo zdravstveno dokumentacijo, saj lahko pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu ukrepanju v bolnišnici.